samo tak da ne veš da greš lahko na internet in napišeš Martin Krpan obnova in jo imaš. mogoče nisi najboljša za tehnologijo zato ti bom pomagala in poslala to besedilo.
Martin Krpan
AVTOR: FRAN LEVSTIK
Martin Krpan obnova
V Notranjem se nahaja majhna vasica po imenu Vrh. V tej vasici je v starih časih živel Martin Krpan, ki je bil močan in silen človek. Iz morja je nosil na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo že takrat ostro prepovedano.
Neke zime je bila zelo ostra zima in sneg je ležal krog in krog, ter ljudi je skupaj držala samo ozka potka, ker takrat še ni bilo cest, kot jih imamo v današnjih časih. Tako je nesel Krpan po ozki potki na svoji kobilici nekoliko stotov soli, nakar mu nasproti pripelje nek lep voz. Na tem vozu je bil cesar Janez, ki pa se je ravno peljal v Trst.
Krpan je bil pa kmečki človek, zato ga tudi ni spoznal in ni vedel zanj. Krpan je nemudoma prijel kobilico in tovor, ter se z njo premaknil na stran, da je voz ne bi podrl. To je naredil tako, kot je drugemu prestaviti stol. Ko je cesar to videl, kako je z lahkoto prestavil svojo kobilico, je kočijažu dejal, naj nemudoma ustavi kočijo. Cesar je vprašal Krpana, kdo je on in odgovoril mu je, da je Krpan, doma pa z Vrha od Svete Trojice.
Dalje ga je vprašal, kaj tovori in Krpan se naglo izmisli ter reče, da tovori kresilno gobo, ter da je nekaj brusov še naložil. Cesar se začudi temu, da so brusi v vrečah in ga vpraša, zakaj so v njih. Krpan pa mu na to odgovori, da so v vrečah zato, ker se boji, da od mraza ne bi razpokali.
Nato je minilo leto in morda še kakšen dan več, Krpan je še vedno tovoril po hribih in dolinah. Na Dunaj pride strašen velikan, po imenu Brdavs. Ta je vabil vse junake našega cesarstva, da bi se pomerili z njim v boju. Cesar pa tudi ni imel tako boječih ljudi, tako da si noben ne bi upal iti nadenj, vendar kdorkoli se je z njim boril, je bil premagan.
Velikan pa ni bil mož, kateri ima usmiljeno srce, zato je vsakega umoril, ko ga je obvladal. Cesar pa se je bal, da se Brdavs ne bi nikoli ustavil in bi vse pobil. Medtem ga je slišal kočijaž in ga spomnil na Krpana, kako je takrat prestavil svojo kobilico. Če Krpan ne bo mogel premagati Brdavsa, potem ga nihče ne bo mogel. Takoj so poslali veliko in lepo kočijo po Krpana in ko je kočija prispela do tja, je cesarski sel ravno videl, kako je Krpan opravil s petnajstimi možmi in takoj je vedel, da je on pravi mož za Brdavsa.
Ko ga Krpan opazi, ga vpraša kaj bi rad. Sel pa mu odgovori, naj se hitro pripravi, kajti odšla bosta na Dunaj do cesarja. Razloži mu, da ga je cesar poslal ponj, da bi ubil Brdavsa.
Ko prispeta na Dunaj, je bilo celotno mesto že črno pregrnjeno, ljudje pa so se klavrno plazili, kakor mravlje. Ravno tisti dan pa je Brdavs med drugim ubil tudi cesarjevega sina, zato je bil cesar zelo vesel, ko je zagledal Krpana. Cesar ga začne takoj spraševati, kako bo premagal Brdavsa, on pa odvrne naj jih to, kako in s čim ga bo premagal, čisto nič ne skrbi. Nato so Krpana nahranili in mu dali piti, ter nato sta s cesarjem odšla izbrati orožje.
Ko sta prispela v shrambo, kjer je bilo shranjeno orožje, je Krpan začel izbirati in izbirati, ter karkoli je prijel v roke, je vse zdrobil. Nato si je Krpan orožje izdelal kar sam v kovačnici. Orožje je bilo podobno mesarici, ter medtem z njim požagal še mlado lipo, ki jo je tudi potreboval za orožje. Poleg orožja je potreboval še konja in ker noben ni bil tako močan, pošljejo po njegovo kobilico.
Nastopil je tako čas boja z velikanom. Ko ugleda Brdavs jezdeca, svojega sovražnika, se začne smejati Krpanu, ker je bil videti prav smešen na svoji kobilici. Nato si tekmeca podata roki in med rokovanjem Krpan Brdavsu tako močno stisne roko, da mu iz nohtov udari kri.
Brdavs se je malo ustrašil, a si je pri sebi mislil, da je kmet, ki se pravzaprav sploh ne zna bojevati. V boju seveda zmaga Krpan, saj je pameten in močan. Brdavsu na koncu odseka še glavo in se vrne nazaj proti mestu. Cesar pa Krpanu ponuja nagrado, ter ponuja mu kar želi, pogače, vino, še celo svojo hčerko mu ponuja.
Krpan pa po dolgem pogovoru s cesarjem, kaj vse mu lahko da, se končno spomni na zimo in cesarju pove resnico o tem, kaj je pravzaprav takrat tovoril. Na koncu zgodbe tako Krpan dobi dovoljenje, da lahko prevaža sol na svoji kobilici, ter nekaj denarja.
Vrsta dela: pripovedka
Kraj dogajanja: vasica Vrh, Dunaj
Čas dogajanja: pred davnimi časi
Liki: Martin Krpan, Brdavs, cesar
Avtor: Fran Levstik
ni se treba zahvaljevati če me bo kdo še kaj rabil mi sporočite. Jaz sem računalničarka tako da vse vem v računalnikih, telefonih in tako naprej in na iterneto.
lep pozdrav katarina
Martin Krpan
AVTOR: FRAN LEVSTIK
Martin Krpan obnova
V Notranjem se nahaja majhna vasica po imenu Vrh. V tej vasici je v starih časih živel Martin Krpan, ki je bil močan in silen človek. Iz morja je nosil na svoji kobilici angleško sol, kar je bilo že takrat ostro prepovedano.
Neke zime je bila zelo ostra zima in sneg je ležal krog in krog, ter ljudi je skupaj držala samo ozka potka, ker takrat še ni bilo cest, kot jih imamo v današnjih časih. Tako je nesel Krpan po ozki potki na svoji kobilici nekoliko stotov soli, nakar mu nasproti pripelje nek lep voz. Na tem vozu je bil cesar Janez, ki pa se je ravno peljal v Trst.
Krpan je bil pa kmečki človek, zato ga tudi ni spoznal in ni vedel zanj. Krpan je nemudoma prijel kobilico in tovor, ter se z njo premaknil na stran, da je voz ne bi podrl. To je naredil tako, kot je drugemu prestaviti stol. Ko je cesar to videl, kako je z lahkoto prestavil svojo kobilico, je kočijažu dejal, naj nemudoma ustavi kočijo. Cesar je vprašal Krpana, kdo je on in odgovoril mu je, da je Krpan, doma pa z Vrha od Svete Trojice.
Dalje ga je vprašal, kaj tovori in Krpan se naglo izmisli ter reče, da tovori kresilno gobo, ter da je nekaj brusov še naložil. Cesar se začudi temu, da so brusi v vrečah in ga vpraša, zakaj so v njih. Krpan pa mu na to odgovori, da so v vrečah zato, ker se boji, da od mraza ne bi razpokali.
Nato je minilo leto in morda še kakšen dan več, Krpan je še vedno tovoril po hribih in dolinah. Na Dunaj pride strašen velikan, po imenu Brdavs. Ta je vabil vse junake našega cesarstva, da bi se pomerili z njim v boju. Cesar pa tudi ni imel tako boječih ljudi, tako da si noben ne bi upal iti nadenj, vendar kdorkoli se je z njim boril, je bil premagan.
Velikan pa ni bil mož, kateri ima usmiljeno srce, zato je vsakega umoril, ko ga je obvladal. Cesar pa se je bal, da se Brdavs ne bi nikoli ustavil in bi vse pobil. Medtem ga je slišal kočijaž in ga spomnil na Krpana, kako je takrat prestavil svojo kobilico. Če Krpan ne bo mogel premagati Brdavsa, potem ga nihče ne bo mogel. Takoj so poslali veliko in lepo kočijo po Krpana in ko je kočija prispela do tja, je cesarski sel ravno videl, kako je Krpan opravil s petnajstimi možmi in takoj je vedel, da je on pravi mož za Brdavsa.
Ko ga Krpan opazi, ga vpraša kaj bi rad. Sel pa mu odgovori, naj se hitro pripravi, kajti odšla bosta na Dunaj do cesarja. Razloži mu, da ga je cesar poslal ponj, da bi ubil Brdavsa.
Ko prispeta na Dunaj, je bilo celotno mesto že črno pregrnjeno, ljudje pa so se klavrno plazili, kakor mravlje. Ravno tisti dan pa je Brdavs med drugim ubil tudi cesarjevega sina, zato je bil cesar zelo vesel, ko je zagledal Krpana. Cesar ga začne takoj spraševati, kako bo premagal Brdavsa, on pa odvrne naj jih to, kako in s čim ga bo premagal, čisto nič ne skrbi. Nato so Krpana nahranili in mu dali piti, ter nato sta s cesarjem odšla izbrati orožje.
Ko sta prispela v shrambo, kjer je bilo shranjeno orožje, je Krpan začel izbirati in izbirati, ter karkoli je prijel v roke, je vse zdrobil. Nato si je Krpan orožje izdelal kar sam v kovačnici. Orožje je bilo podobno mesarici, ter medtem z njim požagal še mlado lipo, ki jo je tudi potreboval za orožje. Poleg orožja je potreboval še konja in ker noben ni bil tako močan, pošljejo po njegovo kobilico.
Nastopil je tako čas boja z velikanom. Ko ugleda Brdavs jezdeca, svojega sovražnika, se začne smejati Krpanu, ker je bil videti prav smešen na svoji kobilici. Nato si tekmeca podata roki in med rokovanjem Krpan Brdavsu tako močno stisne roko, da mu iz nohtov udari kri.
Brdavs se je malo ustrašil, a si je pri sebi mislil, da je kmet, ki se pravzaprav sploh ne zna bojevati. V boju seveda zmaga Krpan, saj je pameten in močan. Brdavsu na koncu odseka še glavo in se vrne nazaj proti mestu. Cesar pa Krpanu ponuja nagrado, ter ponuja mu kar želi, pogače, vino, še celo svojo hčerko mu ponuja.
Krpan pa po dolgem pogovoru s cesarjem, kaj vse mu lahko da, se končno spomni na zimo in cesarju pove resnico o tem, kaj je pravzaprav takrat tovoril. Na koncu zgodbe tako Krpan dobi dovoljenje, da lahko prevaža sol na svoji kobilici, ter nekaj denarja.
Vrsta dela: pripovedka
Kraj dogajanja: vasica Vrh, Dunaj
Čas dogajanja: pred davnimi časi
Liki: Martin Krpan, Brdavs, cesar
Avtor: Fran Levstik
ni se treba zahvaljevati če me bo kdo še kaj rabil mi sporočite. Jaz sem računalničarka tako da vse vem v računalnikih, telefonih in tako naprej in na iterneto.
lep pozdrav katarina